Lepotni večer: Boho Chic -Sprostitev lepote v objemu narave

July 31, 2017 -

Skozi zgodovinski presek odkrivanja življenja in kulture bohemov se je lepotni večer nadaljeval v duhu odkrivanja lastne lepote, njenega širšega pomena ter se v bohemsko dekoriranem ambientu pod krošnjami vrb in drugih dreves tik ob Slivniškem jezeru nadaljeval s triki in tehnikami za vsakodnevno ličenje ter se stopnjeval v tančico uporniškega bohemstva, s spreminjanjem dnevnega ličenja v bohemsko, drugačno in malo bolj drzno.

Večer se je nadaljeval na odejicah, blazinah, ob soju sveč, kjer so udeleženke imele priložnost spoznati pozitivne učinke eteričnih olj…

Vabljeni k branju odlomka besedila, ki je odzvenelo v objemu krošenj dreves tik ob Slivniškem jezeru, v četrtek zvečer 20. julija 2017…

 

Drage dame,

prisrčno dobodošle v prelepi idili ob Slivniškem jezeru, kjer se nam klanjajo vrbe, v večerni pozdrav pa nam že maha popoldansko sonce.

Čemu smo se danes zbrali? Predvsem, da slavimo lepoto v njenem celostnem obsegu. Da ji skupaj narišemo smerokaz, pravo pot in se z navdihom lotimo njene nadgradnje.

Kajti, lepota ni le pojem. Ni le del družbene kulture že tisočletja človeškega vzpona in rasti. Tako kot so se razvijale družbe, civilizacije in kultura, tako se je lepota v svoji obsežnosti razvijala in se še vedno skupaj s spreminjanjem družbenih vzorcev in pojmovanj.

Tudi če lepoto v sodobnem svetu rangiramo zgolj kot vizualni element, je vse prej ko samo to. Lepota je tesno povezana s čutenjem človeka o njegovi lastni biti, z bivanjskimi okoliščinami, ki vplivajo na vrednotenje njenega pomena ter kulturo družbe. Močno se prepleta z umetnostjo – preko glasbe, poezije, proze, slikarstva, kiparstva, filma, gledališča itd.

Večno iskanje idealov se zdi kot nedokončana vizija naših prednikov. Vsako zgodovinsko obdobje določa specifične ideale, ki jim določena družba stremi. Slednja pa se preko različnosti skozi oko posameznika transformira v odseve, ki napovedujejo nastanek novih smeri,  zapovedi in družbenih skupin.

Ena izmed zgodovinsko in umetniško zelo vplivnih družbenih skupin so tudi BOHEMI in njihovo bohemsko življenje.

Ker se lepota in moda močno dotikata družbe in njene kulture, je razumevanje njenih korenin in navdiha ter vzročnosti zelo pomembna za vrednotenje in razumevanje razvoja ter pomena kulture lepote.

 

BOHEMI IN BOHEMSKO ŽIVLJENJE (zgodovinski pregled)

Boemi izvirajo iz ljudstva, ki je v 9. stoletju pr.n.št. priromalo iz severne Indije. T.i. zvani “cigrani”  (ime so jim dali na Francoski akademiji) so prišli v Francijo z območja današnje Češke republike imenovane Bohemija.

KAJ POMENI “ŽIVETI BOHEMSKO”?

Izraz bohemsko se uporablja od 19. stoletja za opis tipa ljudi, ki živi in deluje na družbenem robu. Marginalci. Ker pa dandanes z besedo BOHEM označujemo tudi umetnike oziroma pisatelje, nihče ne ve, od kod in kdaj se je izraz začel uporabljati tudi za “ne-cigrane” oziroma za druge družbene skupine.
Mnogo znanih umetnikov je bilo tekom zgodovine označenih za boheme, vključno z VINCENT VAN GOGHOM, Virginio WOLF, Arthur Rimbaud. Najpomembnejši med njimi je pa Murger, ki velja za prvega bohema.

Predstavitev bohemstva in bohemov se je nadaljevala z opero Giacomo Puccinija, “La Boheme”, eno najpomembnejših del v glasbeni zgodovini. Opera je bila premierno predstavljena v v Italiji 1. februarja 1897. Ta verzija zgodbe boemskega življenja temelji na romanu Murgerja (“La vie de la Boheme) in govori o zivljenju štirih bohemov, Rodolfu, Marcellu, Musetti in Mimi in njihovih izkušnjah v Latinski četrti v Parizu.

Pariz je glede bohemstva verjetno zgodovinsko najbolj znan po vsej Evropi, čeprav so bohemi obstajali povsod oz. tudi po drugih mestih kot so London in Barcelona.

Bohemi so izpodbijali status quo z zavrnitvijo prevladujočih vrednot in s posmehovanjem buržoaziji. Vendar je bohema tezko opredeliti. Udeleženci bohemstva, vključno s pisatelji, umetniki, študenti in mladimi, vsi ti so prispevali k občutku in ideji bohemskega načina življenja, edini atribut, ki je skupen prav sem je bilo zavračanje buržoazije.

Ime “grisette” (tudi “grizette”) se je nanasalo na francoske zenske-delavke iz poznega 17.st. in ostal v splosni rabi skozi “Belle Époque” ero, ceprav z nekaj prilagoditvami pomena tega izraza. Izvira iz besede “gris” (fr. beseda za “siva”) in je oznaceval poceni sivo tkanino obleke, ki so jo te zenske nosile.  Slovar fr. Akademije iz 1694 je oznacil “grisette” preprosto kot “zenska slabsega stanja”. Od leta 1835 pa je slovar pomen malo spremenil in nekako povzdignil “grisette” v: mlada delovna zenska, ki rada koketira in flirta.

Ženska je bila lahko boemska “grisette” (ljubkovalno ime): ljubica, muza, model, žena, barska hostesa, neodvisna delavka, svobodni duh – umetnica ali lezbijka. Srecevale so se z novimi razmerami in novimi druzbenimi vlogami, pogosto pa je bil cilj vzpon na družbeni lestvici. Biti bohem(ka) je bil skoraj edini nacin, da ubezijo tradicionalnim vlogam in življenski izbiri, ki je bila za njih na voljo.

Bohemstvo v Parizu se je končalo z letom 1914 z izbruhom prve svetovne vojne, ko brezskrbno življenje v Franciji ni bilo vec mozno oz. zazeleno.

In danes?

Danes nekoga, ki živi netradicionalno, pogosto imenujemo bohemski, še posebej, če je prisotna nuja potrebe po izražanju skozi umetnost. Vendar pa so danes možnosti veliko večje in uspeti na netradicionalen način, brez upoštevanja omejitev družbe ali podjetja, lažje. Veliko večje so možnosti, da bohemski umetnik uspe in celo obogati zaradi svoje samoizrazne umetnosti. To je povzročilo nastanek BoBo-jev: Boheme/Bourgois (buržoazen bohem) – bohem z denarjem in statusom. 

 

 

Nadaljevali smo s prezentacjo boho makeup-a na modelu ter s praktičnimi nasveti obogatili znanje udeleženk. Večr se je nadaljeval na odejicah  ob soju sveč ob predstavitvi uporabnosti eteričnih olj s strani Line Umek, doTerra.

 

Vroč dan se je preliv v topel večer, kjer smo žejna usta pogasili s hladno pijačo ter lačne oči nahranili s slaščicami. Za slednje so poskbeli na Ramni, ki je locirana tik ob jezeru in skrbi, da tudi travnik kdaj oživi. Hvaležna sem za takšna sodelovanja, zato se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem vsem, ki so pripomogli in doprinesli k izpeljavi dogodka:

Ana Evelina Plahuta – dekoriranje prostora
Študentski klub mladih Šentjur ŠKMŠ – subvencionirana kotizacija za študente in promocijska podpora
RAMNA Slivniško jezero, Luka Polenšek – za sodelovanje, tehnično pomoč in slasten catering.
Lina Umek – predstavitev eteričnih olj doTerra
Rok Deželak – fotografiranje dogodka
Tanja Kastelic – asistiranje pri ličenju, model za ličenje
Dmitrij Halužan – pomoč pri pogostitvi
Salon Fantazija – ustvarjanje moje pričeske.

Hvala vsem!

Želim vam krasen preostanek poletja in se vidimo na lepotnem večeru v jesensko-zimskem času.
Kje, kdaj, kdo in kako pa… že sanjam! :)

S spoštovanjem,

Mateja Pozeb
direktor&event manager

 

fotografije: Rok Deželak